Virgil Šček (1889–1948) spada med najbolj izstopajoče primorske duhovnike prve polovice 20. stoletja in predstavlja osrednjega predstavnika narodnoobrambnega gibanja primorskih Slovencev v času italijanske oblasti. Bil je aktiven na različnih področjih, prepletanje dušnopastirskega, političnega, socialnega in kulturnega delovanja moramo razumeti kot neločljivo celoto dela za slovenski narod. Ob vsem drugem delovanju je Šček pisal tudi obsežne dnevniške zapise, ki predstavljajo dragocen vir za poznavanje različnih vidikov življenja na Primorskem v prvi polovici 20. stoletja. Pisal je občasne dnevniške zapiske, ki jih kasneje prepisal v 14 oštevilčenih zvezkov in jih imenoval Paberki. Vse zvezke Paberkov danes hrani Škofijski arhiv v Kopru. Knjigo sta izdala Študijski center za narodno spravo in Goriška Mohorjeva družba, prinaša pa prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, od leta 1911 do konca leta 1933. Znanstveno-kritična izdaja dnevniških zapisov končno vsebuje tudi obsežno spremno študijo, za lažjo orientacijo sta urednika, dr. Matic Batič in dr. Renato Podbersič, knjigo opremila s številnimi vsebinskimi opombami, ki vsebujejo biografske podatke, kratka pojasnila obravnavanih dogodkov, kjer je to potrebno za razumevanje besedila, razlage strokovnih izrazov in arhaičnih ali narečnih besed ter prevode pasusov v tujih jezikih.