Knjiga, 29. zvezek zbirke Naše korenine, osvetljuje lik Franca Setničarja, javnosti manj znane osebnosti primorske preteklosti. Bil je večplastna osebnost, duhovnik in dolgoletni kancler v goriški nadškofiji, vzgojitelj, glasbenik, navdušen gornik in pionir slovenskega zimskega alpinizma. Knjiga se deli na tri dele. V prvem delu so z zgodovinskim pristopom Setničarjev lik osvetlili Ivan Portelli, ki je dopolnil njegovo biografijo s podatki, zbranimi v goriškem nadškofijskem arhivu, Renato Podbersič, ki je z novimi odkritji predstavil njegovo vlogo v nadškofijski kuriji v času med prvo svetovno vojno, in Peter Černic, ki je na osnovi pregleda lokalnega in strokovnega tiska umestil Setničarja v slovensko katoliško gibanje na Goriškem. V drugem delu so zbrani spominski zapisi in pričevanja, krajše pričevanje nečakinje Lucie Fantuzzi, spomini dr. Karla Bonuttija, ki je bil tudi pobudnik, da je to te izdaje prišlo, in opis Ludvika Zorzuta, ki je Setničarja spoznal kot gojenec goriškega Alojzijevišča. Zorzutova je tudi poezija, ki uvaja v knjigo, in opisuje znameniti pohod na vrh Triglava iz leta 1910. Tretji del je posvečen gorništvu z uvodnim daljšim zapisom, ki ga je napisal Jernej Šček, ter z objavo vseh treh Setničarjevih znanih spisov o planinstvu.