𝐒̌𝐤𝐨𝐟 𝐌𝐚𝐭𝐞𝐯𝐳̌ 𝐑𝐚𝐯𝐧𝐢𝐤𝐚𝐫 (1776–1845) je markantna, četudi danes večinoma pozabljena in nerazumljena osebnost slovenske zgodovine. Kot eden od protagonistov slovenskega narodnega preporoda si je prizadeval za kultiviranje slovenščine ter njeno uveljavitev v javnem življenju.
𝐌𝐨𝐧𝐨𝐠𝐫𝐚𝐟𝐢𝐣𝐚, 𝐤𝐢 𝐣𝐞 𝐢𝐳𝐬̌𝐥𝐚 𝐨𝐛 𝟐𝟓𝟎-𝐥𝐞𝐭𝐧𝐢𝐜𝐢 𝐧𝐣𝐞𝐠𝐨𝐯𝐞𝐠𝐚 𝐫𝐨𝐣𝐬𝐭𝐯𝐚, prinaša nova spoznanja in presega krivične in netočne stereotipe o Ravnikarju kot zadrtem janzenistu, avtorju neposrečenih rešitev jezikovnih vprašanj ter protiitalijanskem škofu.
Avtorji prispevkov: dr. Boris Golec, dr. Bogdan Kolar SDB, dr. Matjaž Ambrožič, dr. Marjan Turnšek, dr. Luka Vidmar, dr. Martina Orožen, dr. Irena Orel, dr. Samo Skralovnik, ddr. Nina Ditmajer Prando, ddr. Irena Avsenik Nabergoj, dr. Alan Tedeško, ddr. Igor Grdina, dr. Salvator Žitko, Ivan Portelli, dr. Ilaria Montanar, dr. Liliana Ferrari, dr. Miha Šimac, Tomaž Simčič, dr. Renato Podbersič, Andreja Klasinc Škofljanec, Ivo Jevnikar.





