Goriška Mohorjeva družba je bila ustanovljena leta 1923 z nadškofijskim dekretom 17. novembra, leta 1924 pa je v predbožičnem času med svoje člane razposlala svojo prvo knjižno zbirko, ki je vsebovala tudi Koledar za leto 1925. Tradicija knjižne zbirke ali letnega knjižnega daru, takoimenovanih mohorjevk, se je v vseh teh letih skoraj nepretrgano nadaljevala. Le v času najhujšega fašističnega pritiska je bilo delovanje Goriške Mohorjeve družbe nekoliko okrnjeno in podvrženo strogi cenzuri. Število tiskanih knjig, ki jih je Goriška Mohorjeva družba v vseh teh letih razpošiljala med bralce, je skoraj nepopisno, saj je slovenskega človeka na Primorskem učila branja in pisanja materine besede. V tridesetih letih so naklade posameznih knjig dosegle tudi 25.000 izvodov, kar pomeni, da je bilo za zbirko, ki je običajno obsegala štiri knjige, natisnjenih tudi do 100.000 knjig. To število se je seveda znatno zmanjšalo po razmejitvi po koncu druge svetovne vojne.
Leta 1993 je bila v Gorici ustanovljena Zadruga Goriška Mohorjeva, ki je pod svoje okrilje združila razvejano založniško dejavnost goriške narodne skupnosti: takratni tednik Katoliški glas (ki se je leta 1996 z združitvijo s tržaškim tednikom Novim listom preimenoval v Novi glas), mladinsko mesečno revijo Pastirček ter knjižne izdaje Goriške Mohorjeve družbe.
Med najpomembnejše izdaje Goriške Mohorjeve družbe brezdvomno lahko prištevamo 20-letno izhajanje Primorskega slovenskega biografskega leksikona, ki je izhajal v snopičih od leta 1974 do 1994 in je na skupno 2800 straneh objavil skoraj 4500 gesel.
Od leta 1990 dalje je začela izhajati zbirka Naše korenine, ki objavlja zgodovinska dela, namenjena odkrivanju primorske polpretekle zgodovine. Do sedaj je izšlo 26 publikacij, od prve z naslovom Sveta Gora 1538-1989, ki prinaša gradivo s strokovnega srečanja ob 450-letnici svetišča, do zadnje, knjige Dominika Kacina Dnevniki, pisma, spomini iz dveh svetovnih vojn, ki je izšla v zbirki za leto 2017 in jo je uredila avtorjeva hčerka zgodovinarka Milica Kacin Wohinz.
V zadnjih desetletjih se je okrepilo izdajanje knjig izven letne knjižne zbirke. Izšla so monografska dela kot Gorica v slovenski književnosti, ki jo je uredila Lojzka Bratuž, Umetnost 20. stoletja na Goriškem in v Posočju, ki jo je napisala skupina umetnostnih zgodovinarjev in kritikov pod strokovnim vodstvom umetnostnega zgodovinarja Marka Vuka, monografija Tone Kralj – Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini umetnostne zgodovinarka Verena Korsič Zorn. Prvi dve sta izšli tako v slovenskem jeziku kot ločeno v italijanskem prevodu, medtem ko je monografija o Tonetu Kralju izšla dvojezično, s slovenskim originalnim besedilom in italijanskim prevodom.
Založba posveča precej pozornosti prav publikacijam, ki so namenjene italijanskemu bralcu. Izrednega uspeha je še vedno deležna slovenska slovnica dr. Antona Kacina Grammatica della lingua slovena, ki jo je Goriška Mohorjeva družba na osnovi prve izdaje iz leta 1972 v pregledani in izpopolnjeni zasnovi prvič tiskala leta 1998 in ji je od tedaj sledilo še pet ponatisov. Pomembne so tudi ostale knjige, ki so izšle v italijanskem jeziku: zgodovina slovenskega slovstva Tatjane Rojc Le lettere slovene dalle origini all’età contemporanea, zgodovinska študija Vivere al confine. Sloveni e italiani negli anni 1918-1941 zgodovinarke Milice Kacin Wohinz, Il vicino come amico – Realtà o utopia zgodovinarja Branka Marušiča, pa tudi izvirna teološka študija patra Bruna Korošaka Saggi di teologia dogmatica.
Delovanje Mohorjeve je vseskozi spremljalo kar lepo število leposlovnih del. Tudi na tem področju je bila Goriška Mohorjeva družba vsebolj pozorna do zamejskih literarnih ustvarjalcev, saj so uspešnice zadnjih let, ki so vzbudile veliko zanimanja tudi v matični domovini, prav dela mlajših generacij, zlasti primorskih piscev, kot Camino – od Nove Gorice do Kampostele Novogoričana Naceta Novaka ali Očetovstvo malo drugače avtorja Jurija Paljka.
Pozornost je v vseh teh letih bila namenjena tudi mladinski literaturi, od prvega osnovošolskega učbenika Kolački iz leta 1926 vse do lepih ilustriranih izdaj pravljic in mladinskih zgodb zadnjih let. Tudi tu izstopajo primorski, predvsem goriški in tržaški avtorji in ilustratorji, ki nagovarjajo osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Sem gre pristaviti še Pastirčkovo knjižico, ki poleg rednega izhajanja mesečnika Pastirček za osnovnošolsko mladino šteje v svoji zbirki kar 23 knjižnih naslovov.
Pomembno mesto v več kot 90-letni knjižni ponudbi Goriške Mohorjeve družbe imajo tudi različni strokovni priročniki in vodniki, kot jezikovni priročniki, kulinarične izdaje in vodniki po naših krajih, tako po goriški, tržaški kot videmski pokrajini. V tem sklopu je posebne omembe vredna knjiga Domače sirarstvo za zabavo in zares agronoma Danijela Čotarja, ki na tehtnen in istočasno poljuden način približa tudi preprostemu bralcu potek izdelovanja sira in predelovanja mlečnih izdelkov. Prva izdaja je izšla leta 2006, sledila pa sta ji še dva ponatisa. Istemu avtorju moramo pripisati še eno uspešnico, in sicer knjigo Ptičje kvatre, s katero kot duhovit opazovalec življenja v naravi poleg naravoslovnega opisa ptic razkrije tudi z njihove življenjske navade, ki jih oplemeniti s polno mero tiste zdrave ljudske modrosti, ki je bila pri Slovencih vedno vezana na naravo in njene letne čase. Ta knjiga, ki jo krasijo akvareli ptic Mateja Susiča, je v letu 2016 prejela priznanje Zlata hruška, znak kakovosti otroških in mladinskih knjig, ki ga vsako leto podeljuje Pionirska sekcija Mestne knjižnice Ljubljana.
Goriška Mohorjeva družba izdaja letno približno od 6 do 12 naslovov. S svojimi knjigami je prisotna tako na slovenskem trgu, v Sloveniji jo zastopa Celjska Mohorjeva družba, sodelovanje s katero se je v zadnjih letih okrepilo predvsem s skupnimi izdajami. Na italijanskem trgu pa je Mohorjeva družba prisotna predvsem v knjigarnah v Furlaniji Julijski krajini ter na spletnem omrežju.
