Knjiga pripoveduje zgodbe o ljudeh in jedeh, prepletajo se anekdote, opisi kulinaričnih navad in praznovanj iz tradicije širše Goriške, zlasti iz sovodenjskega, kraškega in vipavskega sveta. Zgodbe o osebah, predmetih in jedeh, v katerih se bo marsikateri bralec lahko prepoznal in ki mu bodo morda prebudile sladke in tople spomine iz otroštva, misli in podobe, ki so v srcu žive in otipljive.

Avtorica Katja Ferletič – časnikarka pri Novem glasu – s svojim knjižnim prvencem rešuje pozabe del našega sveta, ki v času družbenih omrežij počasi bledi. Z raziskovalno vnemo, radovednostjo in srčno empatijo je več let zbirala življenjske zgodbe in jih v tedniku objavljala v med bralci posebno priljubljeni istoimenski rubriki od konca julija 2017 do konca oktobra 2020. Pri tem je odkrila svet, ki ga že pripadniki njene generacije v glavnem več ne poznajo. Svet, ko je bilo življenje za večino ljudi v naših krajih bolj trdo in težko, “ko se je vse vrtelo počasneje”, bilo pa je tudi polno pristnih vezi in vrednot. V glavnem se je pogovarjala s starejšimi osebami, zato knjiga vsebuje še največ pripovedi o edinstvenem času po drugi svetovni vojni, ko je družba tudi v naših krajih doživela presenetljiv vsestranski napredek. Skratka: spomenik domači zemlji, koreninam, pa tudi “malim”, preprostim ljudem, imenovanim in neimenovanim pričam časa, ki ima svojo lepoto in bi zato bilo res škoda, ko bi tonil v pozabo.

Knjigo je z izvirnimi ilustracijami umetniško oplemenitila Janina Cotič, oblikoval jo je grafični oblikovalec Ivan Persoglia, tiskala pa Grafica Goriziana. Uvodno misel sta prispevala predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva Franka Žgavec in odgovorni urednik Novega glasa Jurij Paljk. Knjigo je zdal slovenski zamejski tednik Novi glas.