Publikacija s področja toponomastike v Brdih zelo natančno opisuje prostor, ki ga avtor že vrsto let raziskuje. Gre za naselja in zaselke v območju Gornjega in Dolnjega Cerovega, ki se danes nahajajo v Sloveniji, ter tistega dela Števerjana, na italijanski strani meje, ki geografsko gravitira proti dolini Vrbačne. Omenjene tri skupnosti so dolga stoletja delile skupno usodo tako na političnoupravnem področju kot na cerkvenem. Kar dolgo obdobje so sestavljale tudi skupno upravno občino, zato se tudi v knjigi skupaj obravnavajo.
Avtor, ki je že leta 2015 izdal sorodno monografijo z naslovom Na medanskem griču o ledinskih imenih Medane, nekdaj najbolj zahodne slovenske občine v Brdih, je tudi za to novo publikacijo glavnino imen in drugih podatkov izluščil iz arhivskih virov, predvsem katastrskih listin, s topografskih kart iz novejšega obdobja in iz številnih drugih virov. V sodelovanju s krajani je bila izvedena terenska raziskava, pri kateri je sodelovalo nad trideset oseb.
Obsežno gradivo je v knjigi objavljeno v več sklopih. Začetna poglavja prinašajo obilico podatkov o prebivalstvu, političnoupravni porazdelitvi, zlasti z ozirom na zadnje ljudsko štetje v Avstro-Ogrski, ter strokovno študijo o cerovskem govoru. V slovarsko urejenem delu so objavljena ledinska, hišna, vodna in gorska imena, tista aktualna in še zmeraj v rabi, kakor tudi imena, ki so navedena samo v arhivskih virih. Dopolnilo zgodovinskemu pregledu predstavlja toponomastična karta v merilu 1:7500, na kateri je zabeleženih 380 imen. Izdelal jo je Matjaž Klemše, zajema pa širše območje, kajti, kot pravi avtor, nobenega kraja, nobene skupnosti ni mogoče obravnavati ločeno od drugih. Knjiga je opremljena s približno 60 fotografijami, ki jih je poleg avtorja večino posnel fotograf Silvan Pittoli. Arhivske fotografije so posredovali krajani in g. Branko Morenčič.
Monografija je izšla s podporo Občine Brda in Občine Števerjan, nastajala pa je pod mentorstvom dr. Danile Zuljan Kumar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica, ki je tudi avtorica prispevka o cerovskem govoru in urednica knjige.
