Nova, dopolnjena izdaja spominov izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika je izšla v sodelovanju z Založbo Družina in Župnijo Rovte ob 40-letnici prve izdaje (Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978), istočasno pa obeleži tudi 70-letnico prihoda prve skupine slovenskih političnih beguncev v Argentino.
Pobuda za ponatis je prišla iz Rovt, Hladnikovega rojstnega kraja, z namenom, da bi krajani spoznali lik tega zaslužnega duhovnika. Msgr. Hladnik je kot izseljenski duhovnik v Argentini deloval najprej med slovenskimi emigranti, ki so zapustili domovino zaradi revščine in fašizma, po koncu druge svetovne vojne pa je pri takratnem argentinskem predsedniku Peronu dosegel, da so se slovenski politični begunci, ki so dotlej živeli v taboriščih v Avstriji in Italiji, lahko preselili v Argentino. Omogočil jim je, da jih je Argentina sprejela in jim pomagal pri urejanju dokumentov. Sad njegovega truda pa je tudi Slovenska vas v Buenos Airesu, strnjeno naselje, kjer slovenska skupnost živi še danes.
Lik Janeza Hladnika je v slovenskem prostoru skorajda nepoznan. Ko so njegovi spomini izšli v Gorici, je bila knjiga ena od redkih, ki jih je jugoslovanski režim tudi formalno prepovedal z objavo v Uradnem listu leta 1978, tako da je knjiga lahko le nezakonito prešla mejo. Nova izdaja, ki jo je uredila Erika Jazbar, prinaša ob izvirnem tekstu in uvodu takratnega urednika Jožeta Juraka tudi bogato fotografsko gradivo, ki so ga zbrali v Rovtah in dodatne štiri spominske zapise o Janezu Hladniku, ki so izšli v tisku treh Slovenij: spominski zapis izpod peresa Jožeta Juraka, ki je izšel v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1966, zapis Jožeta Košička v Zborniku Svobodne Slovenije v Buenos Airesu leta 1966, uvodni zapis delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini Jureta Rodeta, ki je leta 2002 izšel v monografiji 50 let Slovenske vasi in Društva Slovenska vas v Argentini, ter spomine na msgr. Hladnika, ki jih je Edo Škulj prebral med mašo ob spominskem dogodku, ki so ga v poklon velikemu domačinu priredili leta 2016 v Rovtah.
Spomini Janeza Hladnika so že ob svoji prvi izdaji leta 1978 idealno povezali tri narodne ude. Izšli so v zamejstvu, napisani so bili v matici in v zdomstvu, s svojo ljubeznijo do slovenstva so zaobjeli slovenske kraje in ljudi, tako tiste, ki živijo doma in čez mejo, kot tiste, ki jih je pot peljala po svetu. Druga izdaja Hladnikovih spominov je tudi po štirih desetletjih povezala slovenski prostor in utrdila vezi med Gorico, Rovtami, Ljubljano in tudi Buenos Airesom.