Primorska zgodba je posebna avtobiografska in zgodovinska pripoved. Osrednje dogajanje poteka v vipavski vasici Goče, ki avtorici predstavlja izhodiščni prostor njenih temeljnih bivanjskih in etičnih spoznanj. Dogajalni čas je v knjigi zgoščen na en sam dan po materini smrti, retrospektivni dogodki pa segajo vse do začetka 20. stoletja. Nočno branje materinih dnevniških zapiskov in pisem ter različnih sodnih in drugih uradnih listin iz njene zapuščine sproži v pripovedovalki dramatičen postumni dialog z materjo, ob katerem se pred bralcem razprostre slika majhne, tesno povezane vaške skupnosti in njenega prizadevanja, da bi med noži zgodovine ohranila svojo identiteto in človeški obraz. Spremno besedo z naslovom Mamin najdaljši dan je v knjigi napisala avtoričina hčerka Ana Ogrič. Marija Mercina poleg leposlovne proze objavlja  tudi esejistične in strokovne članke (slovenistične in didaktične) v različnih revijah in zbornikih, v knjižni obliki pa so doslej izšla naslednja dela: zbirka kratke proze Imena (1992), Proza Cirila Kosmača, Uvod v lingvostilistično analizo (2003), Ženska hiša (2005) in Primorska zgodba (2014). Je avtorica dveh radijskih iger: Najdaljša noč, Radio Slovenija, 2009 in Obrazi Cirila Kosmača, Radio Trst A, 2012.