Zbrana dela Filipa Terčelja
Zbirka nabožnih uglasbenih pesmi Filipa Terčelja (1892-1946), primorskega duhovnika, pisatelja, pesnika in publicista, kateremu se je založba želela pokloniti ob njegovi 70-letnici nasilne smrti in 100-letnici mašniškega posvečenja, je izšla v lepi prestižni izdaji, ki zaobjama 6 zvezkov. Zbirka je izšla v sodelovanju z raznimi zvezami in združenji cerkvenih zborov, uredila in pripravila za tisk pa jo je Terčeljeva rojakinja Marija Pegan. Izid zbirke potrjuje pomembno kakovost Trečeljevih svetih poezij, ki so nagovorile ne le skladatelje, ki so sodelovali pri znanih izvornih pesmaricah, ki so v letih 1929 – 1933 izšle pri Goriški Mohorjevi družbi, ampak tudi celo vrsto drugih skladateljev, ki so segali in še danes segajo po teh besedilih in ustvarjajo pesmi za različne zborovske sestave. Prvi trije zvezki zaobjemajo spominski izbor iz prvotnih pesmaric: Božji spevi (1929), Gospodov dan (1930) in Zdrava Marija (1933), 4. zvezek obsega dva snopiča, v prvem je urednica zbrala uglasbene pesmi Brede Šček z naslovom Terčeljeve svete pesmi v uglasbitvah Brede Šček, v drugem pa vzporedne uglasbitve istih pesmi drugih skladateljev z naslovom Terčeljeve svete pesmi v vzporednih uglasbitvah. Sklepni 5. zvezek pa nosi naslov Pomembni vidiki izida goriških pesmaric 1929-1933 s separatom pesmi, ki bi jih pripisala Filipu Terčelju, v katerem urednica predstavi nekaj pogledov, ki osvetljujejo pomembne vidike ustvarjalnega in organizacijskega snovanja za izid goriških pesmaric 1929-1933 z nekaj dodatnimi pesmimi, ki, kot pravi urednica sama, jih pripisuje Filipu Terčelju. Zbirko krasi vrsta Terčeljevih portretov, spremne misli pa so prispevali: dr. Rafko Valenčič, profesor teologije, z uvodnimi besedami Bogastvo nekega izročila, Marko Tavčar, odgovorni urednik, Zbirki na pot ter izčrpni prispevki Marije Pegan, Zakaj izbor Terčeljevih pesmi 2016 in Filip Terčelj – Življenjepis (1. zvezek), Skladatelji Terčeljevih pesmi, Pesniki v treh pesmaricah GMD 1929 do1933 (2. zvezek), o pesmarici Zdrava Marija (3. zvezek); Terčeljeve Svete pesmi v uglasbitvah Brede Šček (4.a zvezek), Skladatelji (4.b zvezek), Pomembni vidiki izidi goriških pesmaric 1929-1933 (5. zvezek). Izdaja Terčeljevih uglasbenih svetih pesmi na zelo poveden način osvetljuje vlogo in pomen Filipa Terčelja ne le kot izredno nadarjenega pesnika, ampak tudi kot velikega kulturnega in narodnega delavca.
