Zbirka prinaša izbor pesmi, ki jih je jezuitski pater misijonar Vladimir Kos že nad dvajset let iz daljnega Tokia v pisemski pošiljki redno vsako leto pošiljal na uredništvo Goriške Mohorjeve družbe za objavo v letnih Koledarjih. Ta mala antologijska zbirka  ‘koledarskih pesmi’ nudi istočasno kronološki vpogled v avtorjevo pesniško ustvarjanje tako s slogovnega kot z vsebinskega vidika.

Kot je v svoji temeljiti spremni besedi podčrtala urednica zbirke dr. Maja Melinc Mlekuž,  je ta »nastala  kot poklon izjemnemu mislecu, ki mu je v poeziji na pretanjen  način uspelo vzpostaviti vez med domovino in svetom, med tradicionalnim, modernim in japonskim pesniškim izrazom.«  Slovensko, japonsko in krščansko izročilo pesniku predstavljajo vir navdiha, saj se njegove življenjske izkušnje »čisto naravno in neprisiljeno prelivajo v njegova dela«.  Njegovo poezijo označujeta predvsem bivanjska in teološka tematika, odeti v svet kontemplacije. Njegov slog se tako izraža na poseben in izviren način: gre mešanico podob iz narave, religiozne izpovedi in vsakdanje govorice iz sodobnega življenja. Pogosto piše prav o stvareh, ki jih imamo vsi pred seboj, o pticah in cveticah, o vonju in barvah,  ki odsevajo njegov odnos do stvarstva. Iz njegovih verskih občutij pogosto izžareva globoka navezanost na Mater Božjo. Prav tako ima pomembno mesto v Kosovi poeziji domoljubna tematika, saj se mu je slovenska beseda in ljubezen do domače zemlje, še zlasti Prekmurja, kot zdomskemu Slovencu, usidrala do srca.

Knjiga je izšla v sodelovanju z Župnijskim zavodom Ljubljana-Dravlje. Oblikovala jo je Jasna Košuta.