Papež Janez Dobri – vodnik in svetnik
Vpogled v bogato življenje papeža Janeza XXIII. nas pripelje do odkritja ne le njegove izkušnje svetosti, temveč tudi posebne vrline, s katero je lastno svetost imel sicer za cilj, ne pa za doseženo stanje.
Življenje papeža Janeza Dobrega je bilo edinstveno, potopljeno v dva pola: v »Božje stvari« in v »zgodovino«. Življenje, o katerem moramo ponovno brati, in to vsako obdobje tega življenja, pri tem pa moramo narediti veliko korakov nazaj, kajti Janezovo papeževanje, naj bo še tako pomembno za življenje Cerkve 20. stoletja, obsega štiri leta in pol življenja človeka, ki je živel enainosemdeset let in pol. In ko tako še enkrat prepotujemo to krivuljo njegovega človeškega in duhovnega življenja, lahko pri tem odkrijemo marsikaj zanimivega in prepoznamo stalna pola celotnega papeževega življenja, ki ga je zaznamovalo prizadevanje za svetost. Vse svoje življenje je preživel v izpolnjevanju Božje volje, njegov notranji mir je prihajal iz globine duše, ki je bila v skladu z Božjo voljo.
»Papež Janez XXIII. je bil človek z vodstvenimi sposobnostmi, bil je vodnik. Toda vodnik, ki ga je vodil Sveti Duh, čigar glas je poslušal in ubogal. Če sem še natančnejši, bodoči papež Janez je skozi svoje vsakodnevno predajanje Božji volji doživel očiščenje, ki mu je omogočilo, da se je popolnoma ločil od samega sebe in se pridružil Kristusu ter tako dopustil, da je privrela na dan tista svetost, ki jo je Cerkev nato uradno priznala. V tem se skriva resnični izvir dobrote papeža Janeza, miru, ki ga je širil po svetu, v tem so korenine njegove svetosti: v tej njegovi evangeljski poslušnosti.« (Papež Frančišek)
Predgovor o papeževi kanonizaciji in spremno besedo z naslovom “Papež Janez XXIII. in Slovenci v Italiji” je v knjigi prispeval prof. Tomaž Simčič. Knjiga je izšla v sozaložbi s Celjsko Mohorjevo družbo