Gre za zgodovinsko študijo o prisotnosti Slovencev v osrednji tržaški župniji od časa vladarice Marije Terezije, ki je podpisala odlok o njeni ustanovitvi, do obdobja po drugi svetovni vojni, ko se po začetnem razcvetu verskega življenja začne poglabljati kriza, ki traja do danes. Kot je v spremni besedi zapisal Sergij Pahor, nekdanji svetoantonski župljan, je delo poskus »resne in temeljite obravnave nastanka župnije«, ki ponazarja rast Trsta v 19. stoletju in »opazno prisotnost slovenskega življa med verniki že ob ustanovitvi leta 1777«. V drugem delu avtor razmišljanje razširi na sedanjost in prihodnost slovenske krščanske skupnosti na Tržaškem v širšem krajevnem in evropskem kontekstu.